Standardni materiali
Standardne vrtalne cevi so izdelane iz brezšivnih cevi iz legiranega jekla. Običajne sestave zlitin vključujejo Mo, MnMoVE in druge, s strogimi omejitvami, ki zagotavljajo, da škodljivi elementi, kot sta fosfor in žveplo, ne presegajo 0,04 %. Mehanske lastnosti jeklenih cevi, ki se uporabljajo za vrtalne nize, morajo biti skladne z ustreznimi nacionalnimi standardi. Za zagotovitev kakovosti morajo biti proizvedene jeklene cevi podvržene normalizaciji in popuščanju ali kaljenju in popuščanju.
Posebni razredi jekla
Standardni razredi jekla API: API določa pet razredov jekla za vrtalne cevi-D, E, 95 (X), 105 (G) in 135 (S)-z razredi X, G in S, razvrščenimi kot-vrtalne cevi visoke trdnosti. Višji razredi jekla ustrezajo višji meji tečenja in večji skupni trdnosti (vključno z natezno, torzijsko in zrušitveno odpornostjo). Pri načrtovanju trdnosti vrtalne verige je priporočljivo povečati trdnost z uporabo višjih razredov jekla namesto s povečanjem debeline stene.
Posebni razredi jekla: Da bi izpolnili posebne zahteve uporabnikov, so nekateri proizvajalci razvili posebne{0}}razrede jekla; primeri vključujejo vrste vrtalnih cevi, odpornih na-kislo-temperaturo, ki jih proizvajajo japonska podjetja, kot sta Nippon Steel in Sumitomo Metals.
Drugi materiali
Vrtalne cevi iz aluminijeve zlitine: Te cevi so narejene predvsem iz aluminijeve zlitine in ponujajo prednosti, kot so nizka gostota, majhna teža in visoka specifična trdnost, kar lahko bistveno izboljša zmogljivosti vrtalne naprave in zmanjša porabo energije. Telo cevi je povezano z jeklenimi orodnimi spoji s postopkom hladne-montaže; v kombinaciji z ne-magnetno, obrabno-tehnologijo razpršilnega premaza izpolnjuje zahteve v vrtini glede odpornosti proti obrabi in koroziji. Vendar pa imajo vrtalne cevi iz aluminijeve zlitine nizko trdoto in slabo odpornost proti -obrabi zaradi erozije; visoko{6}}hitro kroženje abrazivnih delcev v vrtalni tekočini povzroča obrabo notranjih in zunanjih sten, trdnost materiala pa se zmanjšuje z naraščanjem temperature.
